Zlati 'zlom' po zgodovinskih vrhovih: največji padec zlata v 40 letih

Ljubljana , 04. 02. 2026 07.13 pred 7 urami 5 min branja 129

Zlom na trgu plemenitih kovin konec tedna je pretresel vlagatelje po vsem svetu. A že kmalu je sledil odboj, zlato je znova zasijalo. Razlogi za trenutno burno dogajanje na trgu zlata in srebra so kompleksni, rast plemenitih kovin še nikoli ni bila tako ekstremna in tudi nikoli tako volatilna, ocenjuje finančni analitik Tilen Šarlah. Kratkoročna volatilnost cene pa ne pomeni, da zlato ne drži vrednosti, temveč da trg trenutno ocenjuje likvidnost, obrestna pričakovanja in tveganja, pri tem pa ne nujno dolgoročnih monetarnih neravnovesij, meni.

Po rekordni rasti, ki jo je dosegalo v zadnjih mesecih, je cena zlata strmoglavila. Cene zlata so v ponedeljek padle na 4.465 dolarjev za unčo, s čimer so končale niz rekordnih vrednosti, ki so prejšnji teden dosegle skoraj 5.600 dolarjev. Še huje je padlo srebro, ki se je po 30-odstotnem padcu v petek spustilo še za sedem odstotkov, preden si je nekoliko opomoglo na 79,60 dolarja za unčo. A v torek je že sledil odboj, zlato si je kmalu povrnilo nekaj sijaja. Kaj je v ozadju takšne vrtoglave kratkoročne nihajnosti na trgu plemenitih kovin in kaj to pomeni za vlagatelje?

Razprodaja plemenitih kovin se je začela v petek, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump za naslednjega predsednika Zveznih rezerv imenoval Kevina Warsha, zaradi česar je cena zlata doživela največji dnevni padec v več kot 40 letih, piše Financial Times. Vlagatelji ocenjujejo, da je manj verjetno, da bo Warsh znižal obrestne mere. To je spodbudilo nakupe v ameriških dolarjih in zgodovinsko odprodajo zlata in srebra, pojasnjujejo analitiki. A to je le del zgodbe.

Kaj poganja dogajanje na trgu zlata in srebra?

Razlogi za trenutno dogajanje na trgu zlata in srebra so kompleksni, izpostavlja finančni analitik Tilen Šarlah iz podjetja Acex. Rast zlata in srebra traja že dobro leto in trend pozicioniranja je bil viden že ves čas. To, kar vidimo sedaj, je odraz stanja, v katerem smo. "Svet je namreč v pozni fazi dolgoročnega dolžniškega cikla. Kombinacija visokega javnega dolga, vztrajnih fiskalnih primanjkljajev, monetarnega financiranja (implicitno tiskanje) in geopolitičnih napetosti je povzročila, da so realni donosi klasičnih portfeljev padali," našteva.

Kot pravi, so se informirani vlagatelji oziroma 'Smart money' že zadnjih 12-15 mesecev selili v varna zatočišča oziroma 'safe haven' naložbe, med katere spada tudi zlato. Največji kupci zlata v zadnjih letih so centralne banke po vsem svetu, predvsem pa razširjene države BRIC in tudi EU, pri čemer z nakupi izstopa Poljska. Obenem pa imamo v enakem obdobju največje odlive iz ameriških obveznic: Kitajska, Japonska, Savdska Arabija, UK, Belgija, Kajmansko otočje. "Torej dolgoročna slika prikazuje strukturni problem monetarnega sistema, ki ga največji prelivajo v nakupe zlata, zato je dolgoročni trend pozitiven in le malo povezan s kratkoročnim nihanjem, ki smo ga videli pretekli teden," izpostavlja.

Razlogi za kratkoročne pretrese

Zakaj prihaja do kratkoročnega nihanja, je v bistvu zelo enostavno pojasniti, pravi Šarlah. Prvič, zaradi finančne strukture trga. Trgovanje namreč poteka pretežno prek terminskih pogodb in ETF-jev oziroma indeksnih skladov, ne prek fizične dobave. Majhen premik v pričakovanjih tako povzroči velike finančne tokove.

Drugič, srebro je izrazito 'nelikvidno v fizičnih dobavah', pri čemer papirnate pozicije znašajo kar več kot 300-kratnik fizičnega srebra, to je razmerje med papirnatimi in fizičnimi pozicijami.

Srebro ima torej manjšo tržno globino kot zlato, poleg tega pa ima dvojno naravo. Je hkrati monetarna kovina in industrijska surovina. To pomeni, da se nanj hkrati prenašajo tako makro signali, kot so obresti, ameriški dolar, kot industrijski cikli - tehnologija, sončna energija, razloži.

"Kratkoročni premiki, ki jih vidimo, so zato praviloma posledica prisilnih likvidacij, zapiranja kratkih pozicij, algoritmičnega trgovanja in nizke likvidnosti izven glavnih trgovalnih ur. To ni odraz fundamentalne vrednosti, temveč finančne mehanike trga," pojasnjuje.

Fizično zlato ali papirnata pozicija?

Razlika je ključna, zlasti v stresnih obdobjih, poudarja Šarlah. Papirnate naložbe so na kratek rok cenovno zelo učinkovite in imajo visoko likvidnost, vendar so izpostavljene tveganju defaulta izdajatelja takšnega papirja, likvidnostnim šokom in tudi regulaciji, opozarja. Pri čemer fizično zlato in srebro ni finančni instrument, ampak realno premoženje, nima kreditnega tveganja, a je manj likvidno in dražje za hranjenje. V 'normalnih okoliščinah' se cene fizike in finančnega derivata gibljejo sicer podobno, v obdobju sistemske krize pa se lahko razmerje med papirnim in fizičnim trgom poruši.

Kakšni so torej obeti? Pričakujte povišano volatilnost

Glede na fazo cikla, v kateri smo trenutno, in velike nakupe centralnih bank je na strani povpraševanja še dovolj moči, da se trend ne obrne, meni. Je pa zaradi enormne rasti in velike količine finančnih derivatov pričakovati povišano volatilnost, svari. Ključni dejavniki za razvoj cene v prihodnosti bodo politika obrestnih mer in neposreden vpliv na ameriški dolar, makro negotovost ter geopolitični oziroma finančni stresi. Pri srebru je treba upoštevati, da je trenutno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem in da je zaradi pospeška energetske tranzicije in AI infrastrukture oziroma novih tehnologij srebro že zadnja štiri leta v deficitu, kar pomeni, da lahko srebro preseže zlato v relativnem donosu, a z bistveno večjo volatilnostjo, dodaja.

Ali rekordni zlati padci pomenijo, da zlato ni več pogovorno varna naložba? Kot pojasnjuje Šarlah, zlato ni kratkoročno stabilna naložba, temveč dolgoročni hranilec kupne moči. To sta dve različni funkciji, ki se pogosto mešata: "Gibanje cene zlata je izpostavljeno monetarnim pričakovanjem, gibanju realnih obrestnih mer, valutnim tečajem in predvsem finančnim tokovom, ki so danes izrazito kratkoročni in špekulativni. Kratkoročna volatilnost oziroma nihajnost cene ne pomeni, da zlato "ne drži vrednosti", temveč da trg trenutno ocenjuje likvidnost, obrestna pričakovanja in tveganja, pri tem pa ne nujno dolgoročnih monetarnih neravnovesij."

Česa se morajo torej vlagatelji danes zavedati, ko razmišljajo o 'vrtiljaku' na trgu plemenitih kovin? Obstaja velika verjetnost, da smo v zadnji fazi dolgoročnega dolžniškega cikla, kar ni pogost pojav in se praviloma dogaja na 50-75 let, poudarja Šarlah. Dogajajo se strukturni premiki, ki imajo vpliv na dolgoročne krivulje. Rast plemenitih kovin še nikoli ni bila tako ekstremna in tudi nikoli tako volatilna: "Treba je razumeti širšo sliko, kaj se dogaja v ozadju in zakaj se to dogaja. Države, podjetja in gospodinjstva sistematično povečujejo dolg, obrestne mere padajo oziroma zaenkrat ne kažejo na trend rasti, s tem nastane iluzija, da dolg ni več problem. Sledi, da celoten finančni sistem postane odvisen od nizkih obresti, obrestne mere se gibajo malo nad nič oziroma na realno negativni ravni. Monetarna politika s tem izgubi učinkovitost, sledi lahko reset (inflacija, monetizacija dolga, kriza ali kombinacija obojega). Plemenite kovine v takšnem primeru igrajo ključno vlogo."

Vsebina ne predstavlja finančnih nasvetov, priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti. Trgovanje predstavlja tveganje in lahko povzroči izgube.

'Safe haven' naložbe so naložbe, ki naj bi ohranile svojo vrednost ali celo pridobile v času tržnih pretresov ali gospodarske negotovosti. Vlagatelji se nanje obrnejo, ko se želijo zaščititi pred tveganji na bolj nestanovitnih trgih. Med najbolj znane 'safe haven' naložbe poleg zlata sodijo še ameriške državne obveznice, švicarski frank in japonski jen. V času, ko so tradicionalne naložbe, kot so delnice in obveznice, pod pritiskom zaradi inflacije, visokega javnega dolga in geopolitičnih napetosti, vlagatelji iščejo bolj stabilne alternative za ohranitev svojega premoženja.

Monetarno financiranje, pogosto imenovano tudi 'tiskanje denarja', je praksa, ko centralna banka neposredno financira proračunski primanjkljaj vlade z izdajanjem novega denarja. To lahko vodi do inflacije, saj se poveča količina denarja v obtoku, ne da bi se nujno povečala proizvodnja blaga in storitev. Ko vlagatelji zaznajo, da države posegajo po monetarnem financiranju, se pogosto zatekajo k plemenitim kovinam, kot sta zlato in srebro, saj te veljajo za zaščito pred inflacijo in devalvacijo valute. Zato lahko monetarno financiranje povzroči povečano povpraševanje in rast cen zlata ter srebra.

Papirnato zlato se nanaša na naložbe, ki predstavljajo lastništvo zlata, vendar ne v fizični obliki. To vključuje ETF-je (sklade, ki trgujejo na borzi in sledijo ceni zlata), terminske pogodbe (pogodbe za nakup ali prodajo zlata po določeni ceni na prihodnji datum) in zlate certifikate. Te naložbe so običajno bolj likvidne in enostavnejše za trgovanje. Fizično zlato pa pomeni lastništvo zlatih palic ali kovancev, ki jih imamo v fizični posesti. Fizično zlato nima kreditnega tveganja izdajatelja, vendar je manj likvidno, dražje za hrambo in zavarovanje ter ga je težje takoj prodati. V obdobjih finančne krize se lahko razmerje med ceno papirnatega in fizičnega zlata močno poruši, saj fizično zlato pogosto postane bolj cenjeno zaradi svoje neposredne oprijemljivosti in varnosti.

Padlo tudi 'digitalno' zlato: kaj je v ozadju brutalnega tedna za bitcoin?

DZ imenoval dva nova nadzornika SDH

'Evakuirajte' nemško zlato iz ameriških trezorjev, Trump je nepredvidljiv

Poljska s 550 tonami zlata prehitela Evropsko centralno banko

Zlata manija na vrhuncu: zakaj zlato ni garancija za dobiček?

Denar v 'nogavici' bolj tvegana finančna odločitev kot delnice?

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.