Za rakom pri nas zboli že več kot 19.000 ljudi letno

Ljubljana, 04. 02. 2026 14.26 pred 53 minutami 8 min branja 3

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so ob svetovnem dnevu boja proti raku opozorili na naraščanje števila bolnikov s to boleznijo, pri čemer pa se vse bolj krepi potreba po prilagojeni obravnavi. Po njihovih podatkih v Sloveniji vsako leto za rakom zboli že več kot 19.000 ljudi. Kar 7,6 odstotka vseh lanskih bolnišničnih obravnav v UKC Ljubljana je bilo obravnav z diagnozo rak, v ambulantni dejavnosti pa je bilo obravnav z glavno diagnozo rak več kot 70.000, pa so povedali v naši največji bolnišnici.

Letošnji svetovni dan boja proti raku poteka pod geslom Združeni v edinstvenosti, so spomnili na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Kot so poudarili, je onkološko zdravstveno varstvo v Sloveniji visoko dostopno, a se mora ob naraščajočem bremenu raka stalno prilagajati in nadgrajevati z usklajenimi sistemskimi pristopi, ki bodo omogočali kakovostno obravnavo vsakega posameznika.

Po njihovih podatkih v Sloveniji vsako leto za rakom zboli že več kot 19.000 ljudi, povečuje pa se tudi število oseb, ki živijo z diagnozo raka, takih je že več kot 130.000. Pojasnili so, da je naraščanje števila bolnikov povezano predvsem s staranjem prebivalstva ter napredkom v zgodnjem odkrivanju in zdravljenju, ki omogočata boljše preživetje.

"Ob tem se vse bolj krepi tudi potreba po prilagojeni obravnavi, saj se vsaka izkušnja z rakom razlikuje. To prinaša nove izzive za zdravstveni sistem – poleg zdravljenja tudi na področju dolgoročnega spremljanja bolnikov, celostne rehabilitacije, paliativne oskrbe in podpore ljudem, ki živijo z izkušnjo raka," so pojasnili.

Po njihovih navedbah so najpogostejše vrste raka v Sloveniji rak dojk, debelega črevesa in danke, prostate ter pljuč, ki predstavljajo več kot polovico vseh primerov in so v veliki meri povezani z nezdravim življenjskim slogom, kot so kajenje, pitje alkoholnih pijač, neustrezna prehrana, pomanjkanje gibanja, prekomerna telesna teža in izpostavljenost UV-sevanju. To dodatno poudarja pomen preventive, zdravega življenjskega sloga ter visoke udeležbe v organiziranih presejalnih programih Zora, Dora in Svit, ki dokazano prispevajo k zgodnejšemu odkrivanju raka in boljšim izidom zdravljenja, so dodali.

Izpostavili so, da Državni program obvladovanja raka, ki ga upravlja Onkološki inštitut Ljubljana, že več kot 15 let predstavlja osrednji nacionalni okvir, v katerem vsi ključni deležniki usklajujejo ukrepe za celostno obvladovanje raka – od preventive, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja do rehabilitacije in paliativne oskrbe.

Ob tem so navedli besede nacionalne koordinatorice državnega programa za obdobje 2022-2026 Sonje Tomšič, da so ukrepi iz programa usmerjeni v zagotavljanje enake dostopnosti do visoko kakovostne, varne in pravočasne obravnave raka vsem bolnikom v Sloveniji. "Med rojenimi leta 2022 bo do svojega 75. leta za rakom predvidoma zbolel vsak tretji Slovenec, kar nas opominja, da je rak resen družbeni izziv, ki zahteva premišljene in dolgoročne ukrepe na vseh ravneh," je opozorila Tomšič.

Obenem že potekajo priprave novega Državnega programa obvladovanja raka za obdobje 2027-2036. Kot so napovedali, bo novi program temeljil na najnovejših epidemioloških podatkih, mednarodnih standardih in znanstvenih dokazih ter bo usmerjen v oblikovanje učinkovite onkološke mreže, razvoj sistemov spremljanja kakovosti obravnave in razlik v zdravju, krepitev presejalnih programov in preventive ter v ukrepe za izboljševanje kakovosti življenja bolnikov z rakom in preživelih po raku.

Spomnili so, da se je Slovenija leta 2024 priključila evropskemu projektu, v okviru katerega bo zaživela Evropska mreža centrov za celostno obvladovanje raka. V okviru projekta v Sloveniji pilotno vzpostavljajo mrežo sedmih institucij, ki bodo delovale kot Slovenska mreža za celostno obvladovanje raka v skladu z evropskimi standardi kakovosti. Njen namen je razvoj področij zdravstvene obravnave, raziskovanja in inovacij ter izobraževanja in usposabljanja na področju onkologije. V projekt, ki ga sofinancirata EU in ministrstvo za zdravje, pa so poleg ljubljanskega onkološkega inštituta vključeni Nacionalni inštitut za javno zdravje, Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, UKC Maribor, Klinika Golnik ter ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta.

"Svetovni dan boja proti raku tako znova poudarja, da je rak bolezen, ki presega posameznika in zahteva dolgoročen, usklajen odziv celotne družbe," so še dodali.

Med petimi najpogostejšimi vrstami raka v Sloveniji so kožni rak brez melanoma, rak prostate, rak dojk, ter rak debelega črevesa in danke. Teh pet rakov je leta 2021 obsegalo 60 odstotkov vseh novih primerov rakavih bolezni. Pri moških zavzemata kožni rak brez melanoma in rak prostate vsak približno petino vseh rakov, sledita jima pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši kožni rak brez melanoma, sledi rak dojk, ki predstavlja približno petino primerov, sledita pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke, so zapisali na svoji spletni strani.

V UKC Ljubljana o naprednih oblikah zdravljenja in celostni obravnavi

Ob svetovnem dnevu boja proti raku so v UKC Ljubljana na novinarski konferenci spregovorili o naprednih oblikah zdravljenja in celostni obravnavi onkoloških bolnikov. Kar 7,6 odstotka vseh lanskih bolnišničnih obravnav je bilo obravnav z diagnozo rak, v ambulantni dejavnosti pa je bilo obravnav z glavno diagnozo rak več kot 70.000, so povedali.

Največji delež obravnav na bolnišničnem delu z glavno diagnozo rak glede na vse bolnišnične obravnave je imel v letu 2024 klinični oddelek za hematologijo in onkologijo na pediatrični kliniki (78,92 odstotka), kjer letno po besedah Marka Kavčiča na novo diagnosticirajo in na zdravljenje sprejmejo 70 do 80 otrok s to diagnozo.

"Vsi otroci v Sloveniji, ki zbolijo za rakom, so zdravljeni v 3. nadstropju pediatrične klinike. Najpogostejše bolezni, ki jih zdravimo, so levkemija, možganski tumorji in vsa možna maligna področja," je pojasnil. Otroci v bolnišnici so deležni najsodobnejših oblik zdravljenja, 85 do 90 odstotkov jih pozdravijo. A hkrati je opozoril, da bi lahko bili še boljši, če bi država našla način, kako zagotoviti ustrezno nagrajevanje medicinskih sester in zadržati specialiste, ki so donedavnega dobro delali in operirali otroke v izjemno kompleksnih operacijah.

Predstojnik gastroenterološkega oddelka interne klinike David Drobne je povedal, da so gastroenterološki raki v porastu. Največ teh bolnikov sprejmejo preko urgence in različnih ambulant po celi Sloveniji. Velika moč Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je prav v združevanju več specialnosti in multidisciplinarni obravnavi bolnika. Na kliniki letno bolnišnično obravnavajo približno tisoč bolnikov. Kot izjemno pomembno se mu zdi, da na oddelku nudijo nujne endoskopske posege 24 ur na dan.

Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Samo Zver je kot ključno pri obvladovanju raka izpostavil državne preventivne programe Zora, Dora in Svit. Zgodnja diagnoza prinaša tudi najboljše rezultate zdravljenja, denimo v urologiji v kar 80 odstotkih lahko pomeni ozdravitev.

Nuklearna medicinska stroka nudi onkološkim bolnikom najbolj sodobne diagnostične in in terapevtske možnosti z uporabo odprtih delov sevanja, je pojasnila predstojnica klinike za nuklearno medicino Katja Zaletel. Kot edini v Sloveniji izvajajo ciljano radionuklidno zdravljenje vseh oblik nevroendokrinih napredovalih rakov, pred dvema letoma so uvedli tudi ciljano radionuklidno zdravljenje napredovalega raka prostate in lani so na ta način zdravili 141 bolnikov.

Kot je poudarila, se je prav na račun onkoloških bolnikov število hospitalizacij v zadnjih nekaj letih povečalo za 30 odstotkov. Letno na kliniki sicer izvedejo več kot 1600 biopsij ščitnice in potrdijo malignom ščitnice približno pri 150 bolnikih vsako leto.

Obvladovanje raka ostaja prednostna naloga zdravstvenega sistema

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa je sporočil, da v povprečju v Sloveniji za rakom zboli okoli 15.000 ljudi, umre pa jih več kot 6000. Velik delež raka je povezan z dejavniki, na katere je mogoče vplivati. Kajenje, tvegano pitje alkohola, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in čezmerno sončenje povečujejo tveganje. Ocene kažejo, da bi z ukrepi preventive preprečili od 30 do 40 odstotkov vseh rakov, so na svoji spletni strani zapisali na NIJZ.

Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvršča alkoholne pijače v prvo skupino rakotvornih snovi. To pomeni, da obstajajo jasni dokazi o rakotvornem učinku alkohola pri ljudeh. Pitje alkohola je povezano z najmanj sedmimi vrstami raka. Med njimi so rak debelega črevesa in danke, požiralnika, jeter, ust, žrela, grla ter rak dojke pri ženskah.

V Sloveniji je vsako leto približno 600 novih primerov raka neposredno povezanih s pitjem alkohola. Več alkohola pomeni večje tveganje, varna meja pitja pa ne obstaja. Starostno standardizirana pojavnost rakov, povezanih z alkoholom, znaša 13,8 na 100.000 prebivalcev. To Slovenijo uvršča nad svetovno povprečje, ki znaša 8,4 na 100.000 prebivalcev, so zapisali na NIJZ.

Kajenje medtem povzroča najmanj 16 vrst raka ter številne bolezni dihal, srca in ožilja. V Sloveniji zaradi kajenja vsako leto umre več kot 3000 ljudi, kar pomeni približno 60 smrti na teden.

Neuravnotežena prehrana povečuje tveganje za nastanek več vrst raka. Tveganje se poveča ob pogostem uživanju energijsko bogatih živil, rdečega in predelanega mesa ter ob nizkem vnosu sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin. S prekomerno telesno maso in debelostjo so povezani raki debelega črevesa in danke, dojke po menopavzi, trebušne slinavke, jeter in ledvic. Tveganje za raka debelega črevesa, danke, dojke ter maternice povečuje pomanjkanje gibanja.

V Sloveniji ključen steber obvladovanja raka predstavljajo organizirani presejalni programi Zora, Dora in Svit. Kljub doseženemu napredku ostajajo neenakosti v zdravju pomemben izziv, zlasti razlike med urbanimi in ruralnimi območji ter pri dostopu do enako kakovostne obravnave, so navedli na ministrstvu za zdravje.

Kot so zapisali, bodo v prihodnje še več poudarka namenili krepitvi primarne preventive, saj je z učinkovitim zmanjševanjem ključnih dejavnikov tveganja mogoče preprečiti pomemben delež novih primerov raka. Hkrati se nadaljujeta razvoj presejalnih programov ter izboljševanje kakovosti in pravičnosti onkološke obravnave na podlagi zanesljivih podatkov.

Leta 2024 je največ (35,9 odstotka) prebivalcev Slovenije umrlo zaradi bolezni obtočil (srčno-žilnih bolezni). Drugi najpogostejši vzrok smrti je bil z 32,4 odstotka rak, ki je bil razlog za 6974 smrti, je razvidno iz poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Državnem programu za obvladovanje raka ocenjujejo, da je bilo leta 2024 17.971 novo zbolelih za rakom.

Pomen presejalnih programov

V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije so izpostavili pomen povezane, strokovne in sočutne zdravstvene nege, ki bolnika spremlja pred zdravljenjem, med njim in po njem ter mu zagotavlja dostojanstveno, varno in celostno obravnavo.

Dolgoživost ne temelji le na genetiki. Le približno četrtina življenjske dobe je določena z geni, preostalih 75 odstotkov pa oblikujejo vsakodnevne izbire in življenjski slog, so zapisali v sporočilu za javnost. Zato je še posebej pomembno bolnike spodbujati k preventivi, presejalnim programom in zgodnjemu odkrivanju bolezni, so zapisali v Zbornici – Zvezi.

V Lekarniški zbornici Slovenije so poudarili pomen osredotočenosti na posameznika v skrbi za preprečevanje, zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje. "Poudarjamo pomen presejalnih programov, zdravega življenjskega sloga in dostopa do kakovostnih medicinskih storitev. Vsem prebivalcem sporočamo: zmanjšajte dejavnike tveganja, izkoristite možnosti presejanja in poiščite strokovno pomoč pravočasno," so v zbornici izpostavili besede predsednice Darje Potočnik Benčič.

Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da je približno polovica vseh rakavih obolenj povezana z nezdravim življenjskim slogom in vplivi okolja. Med najpomembnejše dejavnike tveganja sodijo kajenje in izpostavljenost tobačnemu dimu, prekomerno uživanje alkohola, nezdrava in neuravnotežena prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, prekomerna telesna teža ter dolgotrajna izpostavljenost ultravijoličnim žarkom, so poudarili v lekarniški zbornici.

Finančna hobotnica NSi: od energetskih družb do podjetij blizu Roberta Ilca

Zaradi hudega mraza legvani padajo z dreves

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.